Življenje in tehnika 2/22

letnik LXXIII, februar 2022

KVANTNA KRIPTOGRAFIJA

Šifrirano dopisovanje je staro že tisočletja, saj so se voditelji in vojaški poveljniki od nekdaj zavedali posledic prestrezanja in razvozlavanja zapisanih skrivnosti. Kriptografija (skrivna pisava, tajnopis) je pravzaprav nastala skupaj s prvimi pisavami, saj je bilo zapisano nepismenim povsem nerazumljivo. Kakšne novosti pa prinaša kvantna kriptografija?

Kriptografija je sprva temeljila na pretvorbi berljive v neberljivo obliko besedila in obratno, a v zadnjem stoletju je razvoj računalnikov omogočil dokaj preprosto razvozlavanje takšnih zapisov. Zaradi tega so se uveljavile na matematičnih operacijah temelječe oblike. Vendar pa je s hitrim in neizogibnim razvojem kvantnih računalnikov tudi ta način skrivnega sporazumevanja ogrožen. Potrebno je bilo torej najti nekaj, čemur kvantni računalniki (ŽIT 2021/5, str. 16) ne bodo mogli do živega. Ob tem se kot rešitev ponuja kvantna kriptografija. Da bi bolje razumeli način njenega delovanja, si najprej oglejmo kvantne računalnike na splošno in se seznanimo z osnovami moderne kriptografije.

V običajnih računalnikih so podatki shranjeni v obliki bitov. Vsak bit se lahko nahaja v enem izmed dveh stanj, ki ju označimo z 0 in 1. Takšno računalništvo torej temelji na aritmetičnih in logičnih operacijah v dvojiškem (binarnem) sistemu in to načelo delovanja se ni spremenilo že kakšnih sedem desetletij. Edina razlika je v velikosti ...

 

DIGITALIZACIJA

Zadnja leta in desetletja pogosto govorimo o digitalizaciji in digitalni preobrazbi družbe. Doma, v službi in za zabavo uporabljamo vse več digitalnih aparatov, še v medsebojnih stikih bomo, kot kaže, dajali prednost digitalnim povezavam. Je digitalizacija tega res vredna?

Latinska beseda digitus je v štirijezičnem slovarju Dictionarium quatuor linguarum iz leta 1592 v tedanjo slovenščino prevedena v dveh pomenih: kot perst in kot vud, glid ali zhlink. Torej prst, ud ali člen oz. členek. Več stoletij kasneje Latinsko-slovenski slovar Frana Bradača navaja samo prst, doda pa palec v smislu mere. Digitalis bi torej pomenilo meriti z debelino prsta oz. palca.

Ob malce pozornosti na pomen besed nam Hieronymo Megisero pred 430 leti besedo bolje približa kot Bradač. Palec je sicer kar uveljavljena merska enota, ki je del večje ali večjih in se tudi sam deli na manjše. Vendar pa pri merjenju dolžin z merilom najbrž le redko razmišljamo o nezveznosti. Pri členkih, npr. verige ali živalskih udov, pa je ta nedvomna in enoumna. In prav to je bistvo digitalnega: pojav ni zvezen, pač pa členjen, in člene lahko enoumno štejemo. Digitalna tehnologija, ki nas dandanes preplavlja, je torej svet, ki je – po matematičnem jeziku – preveden v cela ali naravna števila, čeprav ta po svojem bistvu niso naravna. Zakaj ...

 

VESOLJSKI TELESKOP JAMES WEBB

Na božični dan 25. decembra 2021 so po več kot desetletju zamud končno izstrelili vesoljski teleskop James Webb. Gre za najdražje vesoljsko plovilo, izstreljeno v enem kosu, saj so skupni stroški njegovega razvoja, izdelave in priprav ocenjeni na okoli 10 milijard $. Zamude niti ne presenečajo, kajti inženirji so želeli biti popolnoma prepričani, da bo šlo vse po načrtih.

Teleskop so pri ameriški vesoljski agenciji NASA začeli razvijati že davnega leta 1996, sodelovali pa sta tudi evropska in kanadska vesoljska agencija. Sprva so teleskopu nadeli kratico NGST (angl. next generation space telescope – vesoljski teleskop naslednje generacije), a so ga pozneje poimenovali po direktorju agencije NASA v času programa Apollo Jamesu E. Webbu ali s kratico JWST.

Razvoj in izdelava tega teleskopa sta podrla nekaj neprijetnih rekordov. Izstrelitev, sprva predvideno za leto 2007, so spravili pod streho šele lani in se tako za las izognili 15-letni zamudi. Še hujše je bilo pri načrtovanju stroškov, saj so ti skočili kar na 10 milijard $ – kar 20-kratno povečanje s sprva predvidenih ...

SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Vital Sever
OBLETNICE
440 let gregorijanskega koledarja – Joc Triglav
KVANTNA KRIPTOGRAFIJA
Žan Gorenc
POMOČ ELEKTRONIKE PRI VOŽNJI – ASISTENČNI SISTEMI V AVTOMOBILU (2. del)
Vinko Kernc
KRI, TEKOČINA ŽIVLJENJA
Bernarda Habe
DIGITALIZACIJA
Jurij Dobravec
PROTISATELITSKA OROŽJA
Jure Miljević
VESOLJSKI TELESKOP JAMES WEBB
Peter Zidar
OSMOTSKE ELEKTRARNE
Damir Žniderič
ZNANSTVENA FANTASTIKA
NOE – Bogomir Remškar
SPLETARNA
Aram Karalič
EFEMERIDE – marec 2022
Urška Pajer

Leto izida2022
Št. strani80
VezavaMehka vezava
TiskBarvne strani
Širina16,00 cm
Višina23,00 cm

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–11.00 in 12.00–15.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000