Življenje in tehnika 3/22

letnik LXXIII, marec 2022

AVTOMATIZIRAN NAMIZNI NOGOMET

Namizni nogomet je poznan predvsem kot priljubljena razvedrilna igra za dve do štiri osebe, pri kateri igralci palice s figurami pomikajo naprej in nazaj ter z njihovim vrtenjem poskušajo odbiti žogico v nasprotnikov gol. Igralci so razdeljeni v dve ekipi, vsak od njih pa upravlja z dvema igralnima palicama.

V laboratoriju za avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo si pred dvema letoma zadali nalogo popolnoma avtomatizirati delovanje ene strani oz. enega od moštev pri namiznem nogometu. Takrat je namreč Fakulteta za elektrotehniko razpisala sredstva za interne projekte, namenjene izgradnji novih ali nadgradnji obstoječih učil, uporabnih pri študiju in promociji fakultete.

V projektu naj bi že od vsega začetka sodelovali tudi študenti, vendar je to onemogočila pandemija. Zato so se naloge lotili asistenti in mladi raziskovalci, ki so se ukvarjali s projektom ob hkratnem izpolnjevanju drugih študijskih, raziskovalnih in pedagoških obveznosti. Samodejni namizni nogomet je bil predstavljen v začetku februarja, poimenovan pa je bil FuzbAI. Gre za skovanko s področja nogometa oz. po domače fuzbala in tuje kratice za umetno inteligenco …

 

GOZDOVI POD KRAŠKIM SONCEM

Danes v kraških gozdovih prevladuje črni bor, a v minulih časih o tej drevesni vrsti pod kraškim soncem ni bilo niti sledi. Nekoč so namreč na Krasu kraljevali hrasti, bukve in drugi listavci, ki pa so stoletja dolgo padali pod neusmiljenimi udarci sekir kraških kmetov.

Gozd, ki je kot odeja varoval občutljivo kraško pokrajino, so tako polagoma izkrčili in tamkajšnja pokrajina je bila gola izpostavljena vročemu soncu in divji burji, ki je iz kamnitih tal odnesla še tisto malo zemlje, kar je je še ostalo. Prej domače drevesne vrste v tako spremenjenih razmerah niso več mogle rasti in potrebno je bilo najti druge, s katerimi bi spet pogozdili osiromašeno pokrajino. Poskusov obnove – predvsem tistih neuspešnih in neorganiziranih je bilo veliko; ko so se pogozdovanja kraških planjav lotili načrtno, so v ta namen pripeljali sadike črnega bora (Pinus nigra Arnold). In spet so zašumeli kraški gozdovi in zadehteli so bori. Danes se postavlja novo vprašanje – koliko časa bo še tako? Bodo črni bori ostali?

Kras je bil prvotno gozdnat. Šele zaradi prekomernega izkoriščanja gozda in paše je kraški svet postal kamnit in gol. V 18. in 19. stoletju je bil Kras opisan kot kamnita puščava, kjer so lahko radovedneži skoraj na vsakem koraku opazovali zanimive in nenavadne kraške pojave. Slovenska poimenovanja teh pojavov so tako postala kar ...

 

PIRIT

Pirit je eden izmed redkih mineralov, za katerega je slišal že skoraj vsak, bodisi ob vzdevku ʻzlato norcev’ ali pregovoru in Erjavčevi pripovedi Ni vse zlato, kar se sveti. Pirit je namreč po barvi in sijaju lahko zelo podoben zlatu, zato marsikdo, ki najde zrno zlate barve, ob tem takoj pomisli na dragoceno plemenito kovino.

Ob tem niti ne pomisli, da bi bilo v naravi zlate barve še kaj drugega in ob obetih hitrega bogatenja na plano često privre pohlep. Tako se je zgodilo v ZDA med kalifornijsko zlato mrzlico med letoma 1848 in 1855, pri nas pa na Tolminskem, ko so nekoč med iskanjem zlata pri Bogatinu izkopali kar 60 metrov dolg rov. 

Pirit, s starim slovenskim imenom železov kršec, sodi med sulfidne minerale, saj ga sestavljata železo in žveplo (FeS2). Njegovo ime izvira iz grške besede pyr, ki pomeni ogenj. Če udarimo z njim ob drug kamen ali kovino, se bodo iz pirita vsule iskre. Je bledo medeninasto rumene barve in kovinskega sijaja. Prav ti dve lastnosti sta najbolj prispevali k videzu drobnih kristalov, ki zato lahko spominjajo na zlato.

Vendar je razlika med zlatom in piritom ogromna. Pa ne samo zaradi kemijske sestave, pač pa tudi zaradi številnih drugih lastnostih, ki jih lahko prepoznamo tudi sami celo brez večjega poznavanja mineralov. Pirit in zlato imata kristale iste zgradbe (kubična prostorska rešetka), a kristali pirita so največkrat v obliki ...

SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Vital Sever
OBLETNICE
150 let narodnega parka Yellowstone – Vital Sever
ŽENSKE V PALEONTOLOGIJI
Matija Križnar
POMOČ ELEKTRONIKE PRI VOŽNJI – ASISTENČNI SISTEMI V AVTOMOBILU (3. del)
Vinko Kernc
GOZDOVI POD KRAŠKIM SONCEM
Mateja Kišek
PROUČEVANJE ČLOVEŠKIH POSMRTNIH OSTANKOV (1. del)
Tamara Leskovar
AVTOMATIZIRAN NAMIZNI NOGOMET
Matevž Bošnak
VEČNAMENSKA REJA PREŽVEKOVALCEV
Žan Pečnik, Tomaž Žnidaršič
PIRIT
Miha Jeršek
ZNANSTVENA FANTASTIKA
Vesoljski žužki – Darka Lampič
SPLETARNA
Aram Karalič
EFEMERIDE – april 2022
Urška Pajer

Leto izida2022
Št. strani80
VezavaMehka vezava
TiskBarvne strani
Širina16,00 cm
Višina23,00 cm

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–11.00 in 12.00–15.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000