Življenje in tehnika 6/22

letnik LXXIII, junij 2022

DALJINSKO ZAZNAVANJE S SATELITI

V zadnjem desetletju nam vesolje postaja vse bližje in številne vesoljske odprave so omogočile prost dostop do velike količine podatkov, ki jih je moč s pridom uporabljati za najrazličnejše analize površja ter ozračja planetov. Od leta 2020 pa Zemljo obkrožata tudi dva slovenska satelita.

Daljinsko zaznavanje je raziskovalna veda, ki se ukvarja s pridobivanjem podatkov o površju planetov brez neposrednega stika z njim. Zaznavanje poteka s pomočjo izsevanega ali odbitega elektromagnetnega valovanja, ki nosi informacije o samem površju in se pokažejo skozi lastnosti elektromagnetnega valovanja. Pridobljeno nato izluščimo z različnimi statističnimi metodami ter strojnim učenjem.

Predmet daljinskega zaznavanja je najpogosteje Zemlja, kjer so različna zaznavala posebej namenjena opazovanju površja, morske gladine, vremenskih pojavov ter človeških dejavnosti. Daljinsko zaznavanje pa poteka tudi v drugih predelih Osončja, v tirnicah Marsa, Lune, Venere in drugih planetov.

Od prvega civilnega satelita za opazovanje Zemlje, ki ga je leta 1972 izstrelila ameriška vesoljska agencija (NASA), pa do danes je daljinsko zaznavanje postalo pomemben del raziskav prav zaradi velikega nabora zaznavalnih sistemov ter dostopnosti podatkov. Npr. program Evropske vesoljske agencije (ESA) Copernicus, ki ga izvajajo s sateliti sentinel, ponuja ...

 

WANKLOV MOTOR

Leta 1929 je nemški izumitelj Felix Wankel prejel svoj prvi patent za poseben motor z notranjim zgorevanjem. Kasneje so ga po njem tudi poimenovali, čeprav je motor le počasi dozoreval, a je zaradi svojih prednosti hipoma osvojil inženirje in avtomobilske znamke po vsem svetu. Wanklov motor še vedno buri duhove, čeprav mu ni uspelo preseči maloserijske proizvodnje, kaj šele zamenjati klasičen batni motor.

Ko je Felix Wankel še razmišljal o novem pogonu, je bil batni motor že dodobra uveljavljen, motoroznanstvo pa – vsaj z današnjega zornega kota – še v povojih. A Wanklova vedoželjnost in vztrajnost sta presegali navdušenje običajnih ljubiteljev tehnike. Leta 1924 so ga pri delu na dvovaljnem v-motorju nekega trikolesnika tresljaji ob delovanju zelo motili in domislil se je, da bi jih odpravil z vrtečim se batom. Zamisel ga je povsem obsedla, zato je začel načrtno iskati način za izdelavo vsaj 2-taktnega, če že ne 4-taktnega tako prirejenega motorja. Že takrat se je Wankel zavedal težav s tesnjenjem in odpravljanju le-teh je posvetil veliko časa. Tako je postal priznan strokovnjak tudi v širših krogih poznavalcev motorjev.

Leta 1933 je po vztrajnem popoldanskem delu v domači garaži prejel patent za DKM 32 (Drehkolbenmotor), rotacijski motor, ki je že bil ustrezne oblike in vseboval potrebne sestavne dele. Motor je deloval le kratek čas, se je pa izkazal kot odlično puhalo -- pri le 1000 vrtljajih na minuto je ...

 

SADRA – OD MARIJINEGA STEKLA DO MAVČNIH OBLOG

Sadra je eno redkih slovenskih imen mineralov ženskega spola. Zaradi različnih pojavnih oblik ima steklast, svilnat in tudi biseren sijaj. Najdemo jo v zelo različnih naravnih okoljih -- sedimentnih, hidrotermalnih in celo vulkanskih. Nekoč so jo v cerkvah uporabljali namesto stekla, danes pa je, po različnih načinih obdelave, vgrajena v vsa sodobna stanovanja.

Sadra je namreč edini naravni mineral, ki ga lahko zdrobimo, ga segrejemo in tako odstranimo vodo, nato pa ga z dodajanjem vode spet spremenimo nazaj v prvotno obliko. To je izkusil vsak, ki so mu kadarkoli ob poškodbi roke ali noge nadeli mavec.

Za gips je slišal praktično vsak. Če ne drugače, ga je dobil ob zlomu roke ali noge. A ko govorimo o gipsu kot mineralu, velja to ime za zastarelo. Pravilno ga po slovensko mineraloško imenujemo sadra. Izraza sta nekoliko zavajajoča, saj se v tujih strokovnih delih na splošno uporablja izraz gips, in sicer v angleščini gypsum, v nemščini, nizozemščini, danščini, hrvaščini in še številnih drugih evropskih jezikih pa gips. V češčini in slovaščini je poimenovanje podobno slovenskemu, mineral se imenuje ...

SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Vital Sever

OBLETNICE
110 let od ustanovitve gorske reševalne službe – Natalija Štular

WANKLOV MOTOR
Viktor Kernc

DALJINSKO ZAZNAVANJE S SATELITI
Leon Kocjančič

HEMOFILIJA, BOLEZEN PLEMSTVA
Bernarda Habe

SADRA
Miha Jeršek

VELIKI KAMNITI MOSTOVI BOHINJSKE PROGE (1. del)
Juta Debeljak

RIMSKE STEKLENE POSODE, KRHKO BOGASTVO IZ EMONSKIH GROBOV
Bernarda Županek

EUROPA CLIPPER
Peter Zidar

KLAVŽE
Igor Fabjan

ZNANSTVENA FANTASTIKA
Prednostno zdravljenje planeta – Majda Srna

SPLETARNA
Aram Karalič

EFEMERIDE – julij 2022
Urška Pajer

Leto izida2022
Št. strani80
VezavaMehka vezava
TiskBarvne strani
Širina16,00 cm
Višina23,00 cm

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–11.00 in 12.00–15.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000