Gradbene konstrukcije skozi čas

Tematska priloga revije Življenje in tehnika za leto 2018

O KNJIGI

Področje gradbeništva nam je sicer domače, saj nas tako ali drugače obdaja povsod in ves čas, pa vendar njegovega dolgega in zanimivega razvoja od prazgodovine do danes marsikdo ne pozna prav dobro.

Po doslej znanih podatkih se je začelo pred kakimi 130.000 leti s postavitvijo preprostega varovalnega zidu iz skal v naravnih jamah, nato pa se je prek zgodnjih konstrukcij iz naravnih gradiv nadaljevalo do prvih trdnejših domovanj, ki so ljudem in domačim živalim že dajala najnujnejše zavetje. Sposobnosti, znanje, izkušnje in razvoj tehnologije na eni ter povečevanje človeških potreb in želje po dokazovanju oziroma prestižu na drugi strani so privedli do vse večjih, gospodarnejših, udobnejših, varnejših ter tudi trajnejših gradbenih objektov. Nekateri izmed njih, kot so na primer piramide v Gizi, akvadukt Pont du Gard in rimski Kolosej, pomenijo zavidanja vredne gradbene dosežke celo za današnji čas, ko gradimo konstrukcije, ki segajo do 1000 m visoko ter premoščajo velikanske razdalje po zraku, pod morjem in skozi masivne gorske verige.

Knjižica z naslovom Gradbene konstrukcije skozi čas, ki jo je napisal doc. dr. Gregor Trtnik, univ. dipl. inž. grad., predstavlja osnove gradbeništva, različnih tehnologij gradnje, gradbenih materialov in gradbenih konstrukcij, nekatere največje gradbene dosežke in pomembne mejnike v razvoju gradbeništva ter kratke življenjepise nekaterih najpomembnejših gradbenih inženirjev, znanstvenikov, konstruktorjev in arhitektov, ki so s svojim delom odločilno vplivali na razvoj gradnje gradbenih konstrukcij.

O AVTORJU

Gregor Trtnik se je rodil 4. maja 1979 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1994 vpisal na naravoslovnomatematični oddelek Gimnazije Poljane, po maturi leta 1998 pa naprej na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je izbral konstrukcijsko smer študija. Leta 2004 je diplomiral in se zaposlil na ljubljanskem Inštitutu za gradbene materiale Igmat, d. d. Obenem je vpisal podiplomski študij gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Leta 2005 je postal mladi raziskovalec iz gospodarstva. Marca 2009 je doktoriral z doktorsko disertacijo z naslovom Uporaba ultrazvočne metode za analizo vezanja in strjevanja betona. To je v letih 2011--2013 nadgradil s podoktorskim projektom. Leta 2016 je bil na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo drugič izvoljen v naziv docenta, in sicer za področje Gradbeništvo in okoljsko inženirstvo.

Na Inštitutu za gradbene materiale Igmat, d. d., je bil do leta 2015 pomočnik vodje Oddelka za beton, od leta 2015 pa je vodja Oddelka za konstrukcije ter Oddelka za raziskave in razvoj. Med drugim je avtor več kot sto elaboratov detajlnih pregledov različnih premostitvenih in drugih inženirskih objektov, številnih razvojno-raziskovalnih nalog s področja gradbenih materialov in gradbenih konstrukcij, različnih ekspertiz itn. Kot prvi oziroma vodilni avtor je objavil več kot deset prispevkov s področja gradbenih konstrukcij in gradbenih materialov v najuglednejših svetovnih revijah s tega področja, katerih velika mednarodna odmevnost se kaže s številnimi citati. Poleg tega je avtor oziroma soavtor mnogih prispevkov na domačih in tujih konferencah, simpozijih in delavnicah, sodeluje pa tudi v nekaterih mednarodnih projektih s področja gradbenih konstrukcij in gradbenih materialov.

Pri svojem delu (med drugim) še vedno dejavno sodeluje tudi s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, in sicer kot zunanji član programske skupine Mehanika konstrukcij na Katedri za mehaniko. Je član Inženirske zbornice Slovenije ter član uredniškega odbora nekaterih mednarodnih revij s področja gradbenih konstrukcij in gradbenih materialov.

V prostem času teče in se ukvarja z morsko akvaristiko. Je poročen in oče dveh otrok.