OSKRBA Z GORIVOM V ZRAKU
Miha Šlebir
Ideja o tem, da bi bilo tako dolet kot trajanje poleta mogoče podaljšati, če bi porabljena sredstva (zlasti gorivo) za pogon letečega stroja dopolnjevali kar v zraku, je bržkone stara toliko kot letalstvo samo. S prvimi poskusi so začeli sredi 20. let prejšnjega stoletja, nadaljnji razvoj pa je nato privedel do štirih glavnih rešitev za oskrbo z gorivom v zraku, pri čemer sta sistema teleskopske cevi in košare ostala v uporabi vse do današnjih dni. Temeljni princip delovanja ostaja nespremenjen, so pa tehnične izboljšave omogočile varnejšo in zanesljivejšo oskrbo z gorivom, večje pretoke goriva in manjšo obremenitev posadk. Po najnovejših podatkih imajo letalske sile na svetu v uporabi skupaj 719 letečih tankerjev, pri čemer pa niso upoštevana letala, ki se v leteče tankerje lahko spremenijo ob uporabi zunanjih obesnikov.
Vrnitev na Luno
Peter Zidar, Jošt Razinger
Raziskovanje nam najbližjega nebesnega telesa lahko kmalu dobi nov zagon, saj se načrtuje posebno mobilno omrežje, ki bo zagotavljalo ustrezne telekomunikacije z napravami na Luni. Konec leta 2017 je evropska vesoljska agencija ESA objavila namero o postavitvi prve stalne naselbine na Luni, ki naj bi bila predvsem stičišče prizadevanj različnih držav, ki si želijo raziskovati njeno površje. Tamkajšnje dejavnosti bi lahko obsegale gradnjo, rudarjenje, znanstvene raziskave, vesoljski turizem in preskušanja vesoljskih robotov. Naselbina na Luni bi pomenila pomemben korak k njenemu neprekinjenemu raziskovanju ter poznejši kolonizaciji Lune in Marsa. Omeniti je treba tudi program Lunar Orbiter Platform, ki naj bi bil logično nadaljevanje projekta Mednarodne vesoljske postaje z načrtovano vrnitvijo na Luno najpozneje leta 2020 in s končnim ciljem poleta na Mars s človeško posadko.
SLEPI POTNIKI BALASTNIH VOD -- GROŽNJA OKOLJU
Vesna Flander Putrle
Čezoceanske plovbe omogočajo globalne povezave ter obenem prenos škodljivih patogenih in drugih organizmov (angl. Harmful Aquatic Organisms and Pathogens -- HAOP). Pri tem so glavna pot vnosa tujerodnih vrst v okolje balastne vode, usedline v ladijskih rezervoarjih in obrast ladijskega trupa. Če po tej poti vnesenim organizmom oziroma tujerodnim vrstam novo okolje ustreza, lahko v njem preživijo in se razmnožujejo, saj velikokrat nimajo naravnih sovražnikov, ter lahko postanejo invazivni. Poleg škode v okolju, v katero so se naselili, lahko posredno povzročajo veliko gospodarsko škodo. V primeru prenosa HAOP so posledice škodljivi vplivi na zdravje ljudi. Znani so tudi primeri pojava kolere in celo smrtne žrtve zaradi zastrupitev s školjkami. Ocenjena gospodarska škoda je več milijard evrov (predvsem na področju ribolova in marikulture).
