DIRKA NA MESEČEV JUŽNI TEČAJ
Doslej smo imeli že tri neuspešne poskuse mehkega pristanka v bližini Mesečevega južnega tečaja. Pred štirimi leti je izraelsko zasebno plovilo Beresheet strmoglavilo po izgubi stika z njim le 149 m nad površjem. Konec aprila letos je na istem območju enako usodo doživelo japonsko plovilo s premičnim robotom, ki so ga izdelali Združeni arabski emirati.
Lunin južni tečaj je eno od področij našega naravnega satelita, na katerem pristanek otežujejo na gosto posute večje skale. Področje je brez širnih ravnin, ki so okoli ravnika omogočale pristanke odpravam Apollo in kasnejšim raziskovalnim plovilom brez posadke. Čeprav se govori o pristankih na južnem polu, to povsem ne drži. Z 69° južne zemljepisne širine gre zgolj za točki na visoki zemljepisni širini, doslej najbližji južnemu polu. Razdalja med mestoma pristanka indijskega in ruskega plovila je bila več sto kilometrov, zato bi plovili gotovo zbrali raznolike vzorce.
Avgusta letos smo bili priča velikemu uspehu Indije, mehkemu pristanku vesoljskega plovila chandrayaan-3 na Mesecu, in to prvega v bližini južnega pola. Da to celo ob današnji stopnji razvoja vesoljske tehnike ni preprosta naloga, kažeta omenjena neuspeha, še nazorneje pa le dva dni prej strmoglavljenje ruskega plovila luna-25 kljub bogatim izkušnjam, podedovanim iz časa Sovjetske zveze. Ne nazadnje je predhodnica tega plovila že pred davnimi 47 leti ne samo pristala na Luni, …
POSPEŠENA GRADNJA PREDOROV KORALM IN SEMMERING
Z evropskega vidika velja železnica Koralm – skupaj s predorom Semmering in glavno postajo na Dunaju – za ključni projekt na baltiško-jadranskem koridorju, ki bo povezal posamezne regije in nastajajoča gospodarska območja med Baltikom in Jadranom. Na vozlišču na Dunaju se bo priključil preostalim osmim koridorjem vseevropskega železniškega omrežja. Bo od tega imela kaj tudi Slovenija?
Železniški tovorni koridorji so sestavni del evropske prometne politike in prispevajo k skupnim ciljem za zagotavljanje učinkovitih, konkurenčnih in gospodarnih storitev tovornega prometa, obenem pa zmanjšujejo njegove negativne vplive na okolje in podnebne spremembe. V baltiško-jadranski koridor RFC5 (angl. rail freight corridor ali železniški tovorni koridor), ki bo ob dograditvi obsegal 4825 km železniških prog, 84 terminalov in osem pristanišč, so 10. novembra 2015 vstopile Poljska, Češka, Slovaška, Avstrija, Italija in Slovenija. Sestavljal bo osrednjo evropsko železniško os sever–jug, ki bo pristanišča na Poljskem (Swinoujscie, Szczecin, Gdynia in Gdansk), v Italiji (Trst, Benetke in Ravena) ter v Sloveniji (Koper) povezovala s pomembnimi industrijskimi središči…
PROTEINI V BOJU PROTI VIRUSOM
Virusi že dolgo sobivajo s človekom, vendar je učinkovitih zdravil proti njim še razmeroma malo. Na seznamu WHO za približno 70 % vseh virusov ni na voljo ustreznega zdravljenja. Razvoj protivirusnih učinkovin je težaven, saj virusi za svoje razmnoževanje uporabljajo gostiteljeve celice. Zato je iskanje prave tarče, preko katere bo zdravilo kar najbolj delovalo na virus, dokaj zapleteno.
Boj proti bolezni covid-19, ki jo povzroča eden od koronavirusov, je spodbudil znanstvenike po vsem svetu k iskanju novih učinkovitih načinov zdravljenja tega in drugih virusnih obolenj. Tovrstnih raziskav so se lotili tudi raziskovalci z Univerze v Helsinkih in razvili intranazalen profilaktičen način zdravljenja SARS-CoV-2 ter usmerili svoja prizadevanja v raziskovanje majhnih molekul, imenovanih sherpabody. Za ta naziv v slovenščini še ni ustreznega strokovnega prevoda, zato je v prispevku uporabljena angleška beseda.
Od najpreprostejših živih bitij do najzapletenejših organizmov je skoraj vsak biološki proces odvisen od proteinov. Glede na zaporedje aminokislin, ...
