FOTOGRAMETRIJA V ARHITEKTURI
Fotogrametrija je izpopolnjena metoda tvorbe dvo- in trirazsežnostih posnetkov predmetov, stavb ter celotnih pokrajin na podlagi množice fotografij. V arhitekturi, zlasti pri načrtovanju prenov stavb, vedno potrebujemo natančne posnetke obstoječega stanja, včasih pa tudi zemljišča oz. okolice, v katero umeščamo stavbe. Fotogrametrija je za to zelo primerna in vse bolj nadomešča klasično metodo arhitekturnega merjenja oz. snemanja.
Fotogrametrija predstavlja matematične postopke medsebojne primerjave podobnih fotografij in določanja skupnih točk, na čemer temelji računsko določanje razdalj med njimi. Ob vse zmogljivejših sodobnih računalnikih in vse boljših oz. natančnejših digitalnih fotoaparatih ter z ustreznimi programi za obdelavo postaja fotogrametrija vse uporabnejša tudi v arhitekturi. Klasičen pristop arhitekturnega snemanja stavb predstavlja merjenje razdalj na terenu (mere in višine prostorov, položaj okenskih in vratnih odprtin ipd.) ter na njihovi osnovni temelječ izris načrtov (tlorisov in prerezov stavbe). Ti se potem nadgradijo v fasadne poglede, lahko pa tudi v prostorske (3D) modele stavb. Od natančnosti in predvsem množini meritev je odvisna točnost takšnega posnetka stavbe oz. količina prikazanih podrobnosti. Fotogrametrija v dobršni meri odpravlja potrebno po …
MOLDAVITI, NARAVNI IN SINTETIČNI
Moldaviti so tektiti oz. meteoritsko steklo, ki nastane, ko se ob padcu asteroida na površje sprosti ogromna količina energije. Zaradi tega se kamnine na zemeljskem površju stalijo in odnese jih v ozračje, del pa tudi naprej v vesolje. Velika večina kamnin na površju vsebuje veliko kremenice in/ali kremena (SiO2). Zato se raztaljene kamnine, ki padejo zaradi Zemljine sile teže nazaj na površje, preoblikujejo v steklo.
Med najbolj iskanimi tektiti so moldaviti, ki izvirajo pretežno s Češke. Nastali so ob padcu meteorita na območje današnje Nemčije pred 14,8 milijoni let, ob čemer se je izoblikoval krater Nördllinger Ries. So zelenkasti, včasih nekoliko rumeno zeleni in tudi rjavkasti. Moldaviti so zelo različnih oblik in zelo cenjeni, uporabni pa so tudi kot plemeniti kamni. Naravnih nikoli ni bilo dovolj in zato so jih od nekdaj nadomeščali z umetnim steklom. Dandanes pa je na tržišču prava poplava sintetičnih oz. umetnih moldavitov, ki pa so v resnici le umetno steklo. Z njimi poskušajo posnemati naravne moldavite in zato govorimo o njihovih imitacijah oz. posnetkih.
V drugi polovici 18. stoletja so kose meteoritskega stekla s Češke zaradi zelene barve imenovali krizoliti. To je bil nekoč dokaj splošen izraz za zelene kamne in ga uporablja še danes, na primer za zelene olivine. Okoli leta 1788 so jih po reki Vltavi …
VDORI V PAMETNE NAPRAVE
Živimo v svetu, ki je poln različnih naprav z možnostjo digitalne obdelave, pomnilnikom in zasloni, ki so spletno povezani. Te naprave pogosto niso dovolj zaščitene pred kibernetskimi vodi, s katerimi je mogoče prevzeti nadzor nad njihovim delovanjem. To je priložnost za napadalce, ki takšne šibke točke izkoristijo za svoje nečedne cilje.
V prodaji je vse več digitalnih naprav, ki so bile še pred desetletjem električne, njihove novejše različice pa so povezane z internetom. Proizvajalci vanje vgradijo manj zmogljive enote za obdelavo podatkov in majhne pomnilnike ter omogočijo povezljivost preko različnih omrežij. Tako nadgrajene prodajajo kot ʻpametne’ naprave. Gre za t. i. internet stvari oz. IoT (ŽIT 2016/12, str. 12; ŽIT 2020/7-8, str. 16; ŽIT 2021/2, str. 12). Na svetu je že okoli 20 milijard tovrstnih naprav, do leta 2030 pa naj bi jih bilo že dvakrat več.
Mednje spadajo različne preproste naprave, ki so jih ustrezno nadgradili, kot so stikala hišne osvetlitve, pametne luči, zapestne ure, alarmi, termostati, termometri, merilci vsebnosti plinov v ozračju, sledilci položaja, semaforji, bela tehnika ipd. Na podoben način se povezujejo tudi nekatere zapletenejše naprave, kot so ...
