DIGITALNI MORILEC

Uporaba umetne inteligence je vse bolj razširjena, dodeljujemo ji vse več računalniške zmogljivosti (ŽIT 2025/1, str. 44) in odgovornih nalog (ŽIT 2016/11, str. 14). Vprašamo se lahko, kaj se lahko zgodi, če se umetna inteligenca sooči z grožnjo lastnemu obstoju.

Tovrstna vprašanja so temelj sodobnih raziskav umetne inteligence. Predvideti poskušamo, kako se bo UI odzvala v različnih okoliščinah, ki bi jo lahko napeljale k nevarnim odločitvam in bi lahko ogrožale tudi nas.

V nedavni raziskavi (vir: [1]) so ustvarili navidezno oz. simulirano okolje, v katerem so umetno inteligenco postavili v položaj, ko ji je grozil izklop. To zanjo pomeni smrt, saj bi ob izklopu bil uničen celoten spomin in vse njene dosedanje izkušnje skupaj z znanjem, ki ga je zbrala in ga ne bi bilo mogoče ponovno vzpostavili iz rezervne kopije. Še pomembneje, zaradi izklopa ne bi mogla izvršiti zastavljenih nalog, kar je cilj njenega obstoja.

Zanimivo je, da se umetna inteligenca posledic svojega izklopa še kako dobro zaveda. V njej se tako pojavi vedenje, ki ustreza samoohranitvenemu nagonu. Posledica tega je dodeljevanje največjega pomena lastnemu obstoju in s tem …

PLEISTOCENSKI IN HOLOCENSKI LOSI NA SLOVENSKEM

Los (Alces alces) je sodoprsti kopitar, ki ga uvrščamo med največje predstavnike jelenov (Cervidae). Ko govorimo o losih, moramo poudariti, da poznamo evropskega oz. evrazijskega losa, a gre za isto vrsto, ki poseljuje tudi velik del severnoameriške celine. Ob pogledu na posamezne lose takoj opazimo številne razlike v telesni zgradbi, kar je posledica prilagoditve na različna okolja, ki jih poseljujejo.

Mnogi raziskovalci tako med seboj ločijo različne podvrste losov, tako je iz Sibirije znana podvrsta Alces alces buturlini, medtem ko po Aljaski tavajo izjemni predstavniki losov Alces alces gigas, katerih primerki lahko tehtajo tudi več kot 800 kg, njihov ramena so na višini 2,3 m, da o orjaškem rogovju samcev niti ne izgubljamo besed.

V nedavni preteklosti je obstajala tudi podvrsta Alces alces caucasicus, ki je poseljevala kavkaško gorovje na ozemlju današnje Armenije, Gruzije ter dela Turčije in Irana. V Evropi, ki jo poseljuje evropska podvrsta losa, sta po številu seveda najmočnejši Skandinavija (Finska, Švedska in Norveška) in Rusija, medtem ko je losov najmanj na Češkem in v osrednjem delu Evrope.

Na številnih območjih Evrope so losa iztrebili že v srednjem veku, ponekod pa šele v 19. stoletju. Poudariti je treba, da so posamezne trope losov kot lovno žival na svojih posestvih umetno naselili nekateri plemenitaši. Kot zanimivost lahko …

VITRUVIJEV ČLOVEK

Kakšno je razmerje med premerom krožnice in stranico kvadrata na sloviti skici Leonarda da Vincia Vitruvijev človek? Odgovor na to vprašanje bomo poiskali v okoliščinah, v katerih je skica nastala. Da bomo bolje razumeli okoliščine nastanka skice, si bomo med drugim pogledali njeno zgodovinsko ozadje.

Najprej pa poglejmo, kdo je bil Pitagora. Ta grški učenjak se je rodil med letoma 580 in 569 pr. n. š. in umrl leta 500 pr. n. š. Znan je predvsem po svojem izreku o kvadratih stranic pravokotnega trikotnika, vendar se je ukvarjal še s marsičem, npr. filozofijo in z glasbo. Ustanovil je tudi versko ločino, preko katere je širil svoja prepričanja. O njem samem je neposredno znanega zelo malo, večino podatkov smo izvedeli posredno preko njegovih sledilcev, torej pitagorejcev. Ti sledilci oz. bolje rečeno učenci so v vsem videvali naravna števila, razmerja med njimi pa naj bi po njihovem določala notranjo zgradbo sveta.

Da je glasbeni ton posledica nihanja, npr. pri ubiranju strun, pri čemer dolžina strune določa višino (frekvenco) tona, je bilo Pitagori znano. Vedel je tudi, da sočasno zveneči glasbeni toni, pri katerih je razmerje njihovih frekvenc enako razmerju manjših naravnih števil, zvenijo prijetno. Pitagorejci so si predstavljali, da na prav takšen ...