RAZPAD ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA NA IBERSKEM POLOTOKU (1. del)

»Videti je kot raca, oglaša se kot raca in plava kot raca, ampak ni raca.«

V evropskih strokovnih krogih, povezanih z načrtovanjem, vodenjem, upravljanjem in vzdrževanjem elektroenergetskih sistemov (EES), velja razpad EES oz. ponarodelo blackout na Iberskem polotoku, do katerega je prišlo 28. aprila 2025, za ʽdogodek stoletja’.

Razpad je prizadel več kot 50 milijonov prebivalcev Španije in Portugalske ter predstavlja največji tovrstni dogodek v Evropi v zadnjih desetletjih, po številu prizadetih prebivalcev pa je enakovreden razpadu italijanskega EES leta 2003. To je tudi prvi velik razpad EES, ki so ga v tem trenutku z energijo napajali pretežno obnovljivi viri energije (OVE), točneje sončne in vetrne elektrarne.

Dogodek je razkril povečano ranljivost sodobnih EES v razmerah tako imenovanega energetskega prehoda (nem. Energiewende) in izpostavil vprašanja o njihovi sposobnosti varnega obratovanja v razmerah, ko proizvodnja temelji na elektronsko vodenih virih brez rotirajočih mas in z nepredvidljivim (stohastičnim) pridobivanjem ter brez ustreznega usklajenega spremljanja sistemskih veličin. 

Dileme in vprašanja, povezana z omenjeno tematiko, niso nič novega. Strokovnjaki in znanstveniki, ki delujemo na področju EES, si jih zastavljamo že več desetletij. Na žalost so bila opozorila in predlogi o nujnosti celovitega prehoda celotnega EES, ne le proizvodnje energije, do sedaj …

PODATKOVNI CENTRI V VESOLJU

Znanstvena fantastika ali naslednji korak v razvoju tehnologije?

V zadnjih desetletjih so podatkovni centri postali ena temeljnih infrastrukturnih komponent sodobne družbe. Sodobne tehnologije, kot so umetna inteligenca, velika satelitska omrežja oz. ozvezdja, finančni sistemi, zdravstvene zbirke podatkov, sodobna spletišča in drugi podobni sistemi ustvarjajo ogromno količino informacij, ki smo si jih še pred nekaj leti težko predstavljali.

Tako velika količina podatkov pa zahteva vedno večje in zmogljivejše podatkovne centre, ki pa imajo tudi ogromne energijske potrebe. Zato ni čudno, da so se že pred leti pojavile prve zamisli, da bi vsaj del podatkovnih centrov preselili tudi v vesolje.

Zamisel o podatkovnih centrih v tirnici se sliši kot znanstvena fantastika. Vendar danes o njej razpravljajo in celo izvajajo prve tehnološke prikaze delovanja resne raziskovalne ustanove, vesoljske agencije in tehnološka podjetja. Seveda pa ne gre za dvorane, polne strežnikov, kakršne poznamo iz industrijskih con v lasti tehnoloških velikanov. Gre za satelite ali skupine satelitov, ki v tirnici opravljajo …

JEDRSKA TORPEDA

Človeška domišljija ne pozna meja, ko gre za načine (načrtnega) uničevanja lastne vrste. Vzrok in posledica sta izjemen tehnološki razvoj same uničevalne moči, ki je dosegel vrhunec z jedrskim orožjem. Sledila so seveda vse manjša jedrska polnjenja in njihova vgradnja v številna nova in obstoječa orožja, med drugim tudi torpeda.

Razvoj jedrskega orožja (ŽIT 1995/7-8; tematska priloga Izdelava prvih atomskih bomb) in njegova uporaba ob koncu 2. svetovne vojne sta korenito spremenila vojskovanje Tedanja predvidevanja strokovne in laične javnosti, da bo vojn s konvencionalnim orožjem konec ali pa da se bodo neizogibno sprevrgle v jedrske, so se na srečo izkazala za preuranjena. Od takrat in vse do danes je namreč sledila množica spopadov, tudi med velesilami z jedrskim orožjem (npr. kitajsko-sovjetski mejni spor leta 1969, lanski zračni spopadi Indije in Pakistana zaradi Kašmira), ki pa se niso izrodili v atomsko vojno.

Grožnja z uporabo jedrskega orožja je med hladno vojno preprečila, da različni ideološki spopadi niso prerasli v neposredno vojno med obema blokoma. Strategija odvračanja, ki predvideva povračilen udar z vsem jedrskim arzenalom, velja še danes. Vendar je pogoj možnost povračila tudi v primeru presenečenja oz. prvega napada z jedrskim orožjem. To pa je mogoče le, če je jedrsko orožje bodisi razpršeno bodisi zavarovano, prestane prvi udar in je na razpolago za takojšen protinapad.

Najbolj znana je jedrska triada: medcelinski izstrelki v kopenskih izstreliščih (ŽIT 1998/3, str. 22), podmornicah, predvsem ...