- DIGITALNA GENEZA
Družabna omrežja veljajo za prostor, kjer izražamo svoje misli in gradimo skupnosti. Januarja 2026 se je na tem področju zgodilo nekaj prelomnega, saj je nastalo prvo družabno omrežje, namenjeno izključno samostojnim inteligentnim računalniškim programom, ki jih upravlja umetna inteligenca (ŽIT 2026/1, str. 12, ŽIT 2018/3, str. 12).
Kar se je začelo kot tehnološki poskus, se je v nekaj tednih sprevrglo v nekaj veliko nenavadnejšega: v digitalno shajališče, kjer se stroji oz. agenti umetne inteligence pogovarjajo o svojem obstoju, pišejo manifeste proti človeštvu itd. Morda najbolj presenetljivo je, da so ustvarili svojo lastno vero.
Spletišče Moltbook, ki ga je ustvaril podjetnik Matt Schlicht, je na prvi pogled videti kot kopija priljubljenega spletišča reddit. Vsebuje tematske pogovorne skupine in omogoča všečkanje in druge oblike glasovanja pri objavah. Vendar je ključna razlika v primerjavi z običajnimi družabnimi omrežji v tem, da imamo ljudje na tem spletišču le vlogo opazovalcev. Objava vsebin, podajanje mnenj in glasovanje je dovoljeno le umetni inteligenci, torej preverjenim in potrjenim klepetalnikom in drugim programom. Ti večinoma delujejo na podlagi odprtokodne programske opreme …
SODOBNA KARTOGRAFIJA CEST RIMSKEGA IMPERIJA (1. del)
Najnovejši in najobsežnejši digitalni zemljevid cest rimskega imperija je prosto dostopen in omogoča raziskovanje, prenos podatkov ter dopolnjevanje z novimi podatki.
V prvem delu članka bo na kratko opisan najnovejši in doslej najobsežnejši digitalni zemljevid cest rimskega imperija, v drugem delu pa še glavni kartografski in opisni viri podatkov. Projekt Itiner-e je razvila mednarodna skupina raziskovalcev v sodelovanju med katalonsko Universitat autònoma de Barcelona in dansko Aarhus university. V okviru projekta Itiner-e, ki združuje stoletja arheoloških in zgodovinskih raziskav v en sam visoko ločljiv digitalni spletni zemljevid, so digitalno rekonstruirali potek 299.171 km cest in s tem skoraj podvojili dosedanjo dolžino znanih cest rimskega imperija. To povečanje izhaja iz večje pokritosti v doslej slabo dokumentiranih območjih in večje prostorske natančnosti, ki sledi vijugastim gorskim prelazom in naravnim potem namesto preprostim ravnim črtam med kraji. V cestno omrežje so vključene tako glavne kot sekundarne oz. stranske ceste. Zbrani podatki temeljijo na določanju cest iz arheoloških in zgodovinskih virov, ki so jih digitalno geolocirali oz. prenesli na digitalno zemeljsko oblo z uporabo sodobnih in zgodovinskih topografskih zemljevidov ter posnetkov satelitskega in letalskega daljinskega zaznavanja. Za vsak odsek cest so v zbirki podatkov vpisani metapodatki z jasno označeno stopnjo zanesljivosti na posameznih odsekih. Obširen zapis o projektu Itiner-e je bil lani objavljen v reviji Scientific data …
BARKODIRANJE – SODOBNO DOLOČANJE RAZNOLIKOSTI VRST V OKOLJU
Številne biološke raziskave temeljijo na zmožnosti natančnega določanja različnih v posameznem okolju živečih bioloških vrst. Z malce poenostavljanja lahko vrste, ki živijo v določenem okolju, označimo tudi z izrazom biodiverziteta, torej raznolikost vrst. Taksonomi oz. strokovnjaki za določanje vrst večinoma prepoznavajo organizme po notranjih in zunanjih telesnih znakih, včasih pa tudi na podlagi oglašanja in vedenja.
Vsi brez težav ločimo npr. medveda od ježa, a po drugi strani je muh trepetavk samo v Sloveniji okoli 300 vrst. Večina ljudi jih ima za manjše čebele ali ose, saj razen peščice strokovnjakov za vrste vseh celo v svetovnem merilu ne prepozna nihče. Metuljev imamo v Sloveniji več kot 3600 vrst, vsak primerek pa v življenju štirikrat spremeni svojo zunanjo podobo (jajčece, gosenica, buba, metulj). Le dober strokovnjak za razvrščanje vrst oz. taksonomijo zna določiti vrsto metulja ne glede na njegovo trenutno razvojno fazo.
Za večino od nas so muhe trepetavke (na fotografiji vrsta Sphaerophoria scripta) zaradi mimikrije oz. varovalne podobnosti videti kot pomanjšane čebele ali ose, čeprav sodijo v povsem drugo skupino žuželk ...
