ArrayELEKTRIČNI AVTOMOBILI -- REKLAMNI KATALOGI IN RESNIČNOST
Kdor je že vozil električni avtomobil ali prebral kaj o njihovem preizkušanju, ve, da se dejanski doseg teh vozil pogosto ne sklada z obljubljenim. Zakaj takšna odstopanja? Z novim avtomobilom tesla model Y smo preverili, ali je obljubljeni doseg mogoče tudi dejansko doseči.
Preden se lotimo samega preizkusa, si oglejmo, kako proizvajalci določajo vrednosti, ki jih obljubljajo. Preden katerokoli novo vozilo, bodisi električno bodisi z motorjem z notranjim izgorevanjem zapelje na cesto, mora opraviti standardizirane preizkuse WLTP (angl. worldwide harmonized light vehicles test procedure ali Svetovno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila). Gre za mednarodno usklajen laboratorijski postopek merjenja, s katerim proizvajalci vozil v standardiziranih, torej poenotenih pogojih izračunajo porabo energije, izpuste in doseg vozil (pri električnih avtomobilih torej doseg z enim polnjenjem), kar omogoča primerjavo rezultatov.
Preizkuse izvajajo na valjčnem dinamometru v laboratorijskih pogojih pri stalni temperaturi 23 ˚C. Uporaba javnih cest ne pride v poštev, saj ni mogoče zagotoviti enakih pogojev oz. ponovljivosti. Čeprav z valjčnim dinamometrom ne moremo kdove kako dobro posnemati javnih cest, pa poenoteno laboratorijsko okolje zagotavlja enake pogoje preizkušanja za vse avtomobilske modele.
Pri tem je eno glavnih meril hitrost, ki ni stalna, pač pa se v fazah spreminja z nizke v srednjo, visoko in zelo visoka. Med samimi fazami se vozilo večkrat ustavi in ponovno pospeši, saj se s tem poustvarjajo dejanske razmere na …
LETEČE PODMORNICE
Tehnologija je človeštvu omogočila zavladati nad zrakom, zemljo in vodo. Kljub temu se nekatere živalske vrste prav tako ali pa še bolje znajdejo v vseh okoljih. Človeški poskusi, še posebej tisti na stičišču med zrakom in vodo, pa so maloštevilni in dokaj nerodni.
Pravzaprav so že v pionirskem obdobju letalstva nastali hidroplani in leteči čolni, ki se sicer niso mogli primerjati z vodnimi pticami, so pa služili svojemu namenu. Že slabih sedem let po poletu motornega letala bratov Wright (ŽIT 2003/7-8; tematska priloga Sto let letalstva), natančneje 28. marca 1910, je Racak (fr. le canard) francoskega letalskega pionirja Henrija Faberja uspešno vzletel s površine lagune Étang de Berre na jugu Francije. Njegov najdaljši let je bil okoli 600 m – za vodno letalo tedaj lepa razdalja in spodbuda ostalim letalskim zanesenjakom. V času med prvo in drugo svetovno vojno so bili leteči čolni do razvoja kopenskih letal dolgega dosega ter številčnejših letališč z dovolj dolgimi vzletno-pristajalnimi stezami celo edini praktični način letenja na dolge razdalje, če seveda izvzamemo na kratko uporabljane zračne ladje (ŽIT 1995/10, str. 54; ŽIT 1998/2, str. 56; ŽIT 2012/7-8, str. 12; ŽIT 2012/11, str. 44; ŽIT 2025/7-8, str. 8). Nenazadnje je ena potniških prog z vodnimi letali obratovala tudi pri nas oz. …
MALA FIZIKA ZBOROVSKEGA PETJA
Obstaja trenutek, ki ga pozna vsakdo, ki je kdaj sedel v koncertni dvorani med nastopom pevskega zbora. V tem trenutku petje neha biti skupek razločnih glasov in se prelevi v nekaj drugega – nekakšno skupno telo zvoka, ki ga ne čutiš le z ušesi.
Fiziki temu pravijo superpozicija valovanja. Psihologi bi rekli kolektivna izkušnja. Navaden poslušalec pa preprosto »To je lepo in ne vem, zakaj«.
Odgovor na vprašanje zakaj je v zadnjih štirih desetletjih postal predmet resnega znanstvenega proučevanja. Na presečišču akustike oz. zvočnosti, biofizike in raziskav živčevja so se nabrali izsledki, ki so marsikdaj presenetili celo izkušene glasbenike. Zakaj večji zbor nima večjega dinamičnega razpona? Zakaj ljubiteljski zbor, ki ne poje popolnoma natančno, pogosto zveni topleje kot zbor z absolutno čisto intonacijo? In zakaj tisočglavi pevski praznik v Šentvidu pri Stični ali že petje združenih zborov na pevskih revijah na vsakega prisotnega deluje kot nekaj telesnega, ne le glasbenega?
Odgovore velja začeti iskati v grlu. Glasilki sta dve gubi, ki ju mišice napenjajo in sproščajo z neverjetno natančnostjo: izkušen pevec jih nastavi na želeno frekvenco v delčku sekunde, brez zavestnega premisleka. Ko dihanje iz pljuč skozenj potisne zrak, nastopi eleganten fizikalni cikel: tlak zraka glasilki razpre, hitrost in gostota toka pa se zahvaljujoč učinku, ki ga poznamo kot Bernoullijev ...
