Antropogeni delež CO2 v ozračju
Erik Margan
Medvladnega odbora za podnebne spremembe (angl. IPCC -- Intergovernmental Panel for Climate Change) nas že od svoje ustanovitve leta 1988 opozarja na izpuste CO2, ki so pretežno posledica uporabe fosilnih goriv, pa tudi drugih človeških dejavnosti, predvsem v poljedelstvu in gozdarstvu. Vsebnost CO2 v ozračju je začela hitreje naraščati po drugi svetovni vojni, in sicer hkrati z naglim industrijskim razvojem ter s povečanjem prometa in pridelave hrane. Vendar se je globalna temperatura do sredine 70. let prejšnjega stoletja zniževala, zaradi česar so mnogi opozarjali na prihod nove ledene dobe. Toda v obdobju 1977--1987 so klimatologi opazili naraščanje temperature planeta, kar so nekateri povezali z rastjo vsebnosti CO2 v ozračju ter začeli opozarjati, da se nebrzdano nadaljevanje teh trendov utegne odraziti v podnebnih spremembah. O tem v medijih lahko zasledimo celo paleto različnih napovedi -- od predvidevanja razmeroma blagih in počasnih sprememb do resnih groženj s katastrofalnimi posledicami.
Zelo NOBEL nagradE
Gregor Pavlič
V letih 1901--2018 je bilo podeljenih 590 Nobelovih nagrad, ki si jih je razdelilo skupno 908 posameznikov (od tega 52 žensk) in 27 ustanov. Sredi lanskega oktobra je znanstvena organizacija Royal Society Open Science objavila članek o povezavi med uspešnostjo neke države in številom Nobelovih nagrad (za fiziko, kemijo in fiziologijo oziroma medicino) njenih znanstvenikov. Za primerjavo so vzeli Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in ZDA. Izkazalo se je, da so francoski znanstveniki v vseh letih prejeli 20 (celih ali deljenih) nagrad, kar pomeni, da model državo uvršča na četrto mesto. Nemčija je pomemben tehnološki vrh doživela leta 1898, Nobelove nagrade pa so nemški znanstveniki začeli spet dobivati šele v 20. letih prejšnjega stoletja. Relativno število prejemnikov Nobelovih nagrad v Veliki Britaniji je praktično celotno obravnavano obdobje malenkost manj kot 1. V ZDA pa je trend Nobelovih nagrad nenehno naraščal do leta 1972, potem pa je začel upadati. Model napoveduje, da bo leta 2025 padel pod vrednost nemškega.
Prostorski podatki o kulturni dediščini v Sloveniji
Jurij Dobravec
Lastninsko-pravna in upravna področja zadevajo skoraj vse državljane. Zato je pomembno, da država omogoča jasen pregled lastništva in ustrezno nadzorovan vpogled v tovrstne podatke. Poleg podatkov o lastnini nepremičnin pa se za številna področja zdi, da zaradi svoje specializiranosti za državljane nimajo večjega pomena. Zato naj bi bili ti podatki objavljeni le kot splošna informacija javnega značaja. Tako večinoma mislimo, da na primer kulturna dediščina, ki so jo pristojne službe v obliki točk in poligonov evidentirale po vsej državi ter ji morda tudi dodale lokalni ali državni status, ne morejo vplivati na naše življenje. Pa vendar, če bomo želeli posegati v neko starejšo stavbo, na zemljišče v bližini spomenika oziroma na območje mestnega ali vaškega jedra, bo marsikdaj treba stopiti v stik tudi s spomeniškovarstveno službo. Ozaveščen državljan se namreč zaveda, da je na področju informacij cenejša preventiva. Tako marsikateremu investitorju zelo koristijo tudi podatki, ki jih pristojni organi za kulturno dediščino ponujajo na spletu.
