Življenje in tehnika 10/19

letnik LXX, oktober 2019

 

ČRNE LUKNJE

Rasto Snoj

Med prvimi znanstveniki, ki so ob koncu 18. stoletja pomislili na obstoj zelo masivnih in obenem nevidnih vesoljskih teles, sta bila vsestranski angleški astronom in geolog John Michell ter francoski matematični, fizikalni, astronomski in sploh izjemni genij markiz Pierre-Simon de Laplace. Slikovito ime 'črna luknja' si je posrečeno izmislil ameriški fizik in kozmolog John Wheeler, vendar šele leta 1961, ko se te niso več zdele le plod zanesenjaških špekulacij. V zvezi s črnimi luknjami je prav po šolsko razvpit nemški astronom in fizik Karl Schwarzschild, ki mu je že leta 1916 uspelo izračunati njihov polmer. Ta se njemu na čast imenuje Schwarzschildov radij, obenem pa določa tudi t. i. dogodkovni horizont -- točko (pravzaprav ploskev) brez vrnitve. Čeprav je bil njegov izračun nekoliko sporen, je vseeno dal pravilen rezultat. Predvideval je namreč, da ima črna luknja tako močno gravitacijsko polje, da ji ne uide niti svetloba.

SI LAHKO PREDSTAVLJATE Svet brez gume?

Gorazd Vezovnik

Kavčuk in guma, ki ga izdelujejo iz njega, sta nepriznana junaka industrijske civilizacije. Ob očitni uporabi v pnevmatikah, gamašah, kondomih in elastičnem spodnjem perilu gumo vsebuje tudi okoli 40.000 drugih izdelkov, kot so blažilniki, transportni trakovi, košare, cevi, medicinske naprave, športna oprema, cement, barve, plastika, farmacevtski izdelki itn. Ker povpraševanje po gumi nenehno narašča, ga ponudba surovin vse težje dohaja. Smrtonosna gliva namreč grozi, da bo uničila gumijevce -- tropska drevesa, iz katerih pridobivajo kavčuk, in s tem gumarsko industrijo. Zato že poteka mrzličen lov na nove vire te surovine. Svet ta čas pozna dva: nafto in gumijevce. Za veliko vrst uporabe se različica iz dreves -- pravijo ji naravna guma -- obnese bolje od sintetične vrste, ki jo pridobivajo iz nafte. Je močnejša in bolj elastična, bolje prestreza in blaži udarce ter je odpornejša proti vročini -- skratka je bolj gumijasta.

Recept za katastrofo

Vital Sever, Marjanca Starčič Erjavec

Območje Medak leži na severozahodu Hajdebarada v južni Indiji. Nekdaj je bila to pokrajina z neokrnjeno naravo, ljudje so se lahko kopali v jezerih in rekah, zdaj pa je tamkajšnji zrak zasmrajen; kemične snovi v njem ob vsakem vdihu dražijo pljuča in kmalu se počutite slabo. Tudi barva vode je vse prej kot modra. Razlog za to onesnaženje ni pretirano skrit. Za zidovi in bodečo žico tovarne izdelujejo cenena zdravila za globalni trg. Visoki dimniki spuščajo v zrak črn dim in v zavetju noči po umazanih poteh vozijo cisterne, ki izpuščajo strupene odplake v naravo. Onesnažena jezera in reke vsebujejo neobičajno visoke koncentracije antibiotikov, zaradi česar so odlično okolje za razvoj proti zdravilom odpornih patogenov, ki vsako leto pokončajo na tisoče ljudi. Nekatere celo skrbi, da bi se na takšnih krajih lahko razvili tudi pravi superpatogeni, odporni proti večini dandanes v medicini uporabljenih antibiotikov ter se nato hitro razširili po vsem svetu.

 

Vital Sever
SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE
Vital Sever, Mladen Bogić
Obletnice:190 let prve napredne parne lokomotive        
Rasto Snoj
Črne luknje  
Živko Jug
Moč jasnih sanj                                                              
Erik Margan
Antropogeni delež CO2 v ozračju (2. del)  

                     
Gorazd Vezovnik
Si lahko predstavljate svet brez gume?                        
Jure Miljević
Letalski motorji s krili (2. del)
 
Simon Peter Vavpotič
Iz analognega v digitalno in nazaj                                   
Vital Sever, Marjanca Starčič Erjavec
Recept za katastrofo
 
Igor Fabjan
Falun -- nekdaj najpomembnejši rudnik bakra v Evropi
Darka Lampič
ZNANSTVENA FANTASTIKA: Nazaj v preteklost    
Manca Pavlič
Literatura: Astronomija                                              
Aram Karalič
Spletarna
Urška Pajer

Efemeride: november 2019                                             

 

Leto izida2019
EAN koda2019
Širina0.00
Višina0.00

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–10.00 in 11.00–15.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000