Življenje in tehnika 12/19

letnik LXX, december 2019

Hajabusa2 se vrača

Peter Zidar

Poleg ZDA v raziskovanje Osončja vse več sredstev vlagajo tudi Evropa, Japonska, Rusija, Kitajska in celo Indija. Za enega izmed doslej najodmevnejših vesoljskih dosežkov pa je poskrbela japonska vesoljska agencija JAXA. Čeprav je bilo z njeno prvo odpravo Hajabusa, ki je raziskovala asteroid Itokava, povezanih veliko zapletov in okvar, so se lotili še enega podobnega projekta. Hajabusa 2 je bila izstreljena decembra 2014, junija 2018 pa je dosegla asteroid Rjugu s premerom okoli 1 km in ga temeljito raziskala. Sredi novembra 2019 se je začela vračati proti Zemlji. Zajeti vzorci z asteroidovega površja so shranjeni v zapečatenih posodah v posebni kapsuli. Ker se bo ta med prebijanjem skozi Zemljino atmosfero zelo segrela, so jo dobro toplotno izolirali. Zunanji premer kapsule je 40 cm, visoka je 20 cm in tehta 16 kg. Ko bo Hajabusa 2 decembra 2020 letela mimo Zemlje, bo sprostila to kapsulo, ki se bo vrtela s hitrostjo 1 vrt./3 s, njena hitrost ob vstopu v Zemljino atmosfero pa bo okoli 12 km/s.

ELEKTRIFIKACIJA AVTOMOBILA

Vinko Kernc

Za začetnika sodobnega avtomobila na električni pogon štejemo Toyotin prius iz leta 1997, ki sicer še zdaleč ni prvi avtomobil s pogonom (tudi) na elektriko, je pa prvi resni (veliko)serijski hibrid.. Odtlej se je hibridna pogonska tehnika za avtomobile precej razvila. Razvoj je šel v več smereh in dandanes so glede na zasnovo v uporabi tri oblike: zaporedni, vzporedni in zaporedno-vzporedni hibrid. Najbolj razširjen je vzporedni, pri katerem pa lahko pogonska kolesa žene samo MNZ, samo elektromotor oziroma kombinacija obeh. Pri zaporednem hibridu pogonska kolesa lahko žene samo elektromotor, po potrebi pa se zažene MNZ, ki poganja generator za polnjenje pogonske baterije. Zaporedno-vzporedni hibrid je kombinacija obeh, kar pomeni, da omogoča vse pogonske kombinacije sistemov delovanja pogona.

Nekateri proizvajalci se odločajo še za četrto obliko hibridnega pogona, imenovano TTR (angl. Through The Road), pri kateri se pogon dveh različnih strojev 'sreča' šele na cesti, povezuje pa ju nadzorna elektronika.

Dinozavri in evolucija trav

Berislav Kržič

Ste morda kdaj opazili, da na ilustracijah, starejših od poldrugega desetletja, ki prikazujejo rekonstrukcijo življenja v mezozoiku, nikoli ni videti trave? Tla so običajno gola ali le ponekod prekrita s kakšnim drugim rastlinjem. Če je še nedolgo tega prevladovalo mnenje, da v času dinozavrov sploh ni bilo trave, pa zdaj vemo, da je ta na Zemlji obstajala že v obdobju pozne krede. Do te ugotovitve so znanstveniki prišli s pomočjo raziskav najdenih fosiliziranih iztrebkov dinozavrov, strokovno imenovanih koproliti. V njih so odkrili drobne podolgovate silicijeve strukture -- fitolite, ki rastlinam dajejo potrebno trdnost. Ker je najdena vrsta fitolitov značilna izključno za trave, to pomeni, da je pet vrst trav, ki se nanašajo na današnje sorte, na območju Gondvane na indijski podcelini zagotovo raslo že pred okoli 71--65 milijoni let. Pred tem odkritjem so bile najstarejši znani fosili trav 55 milijonov let stare reproduktivne strukture trav, najdene v ameriški zvezni državi Tennessee.

Vital Sever

SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE

Miha Jeršek

Obletnice: 250 let od izida temeljnih znanstvenih del o naravi Slovenije

Peter Zidar

Hajabusa 2 se vrača

Vinko Kernc

Elektrifikacija avtomobila

Vital Sever

Nekaj v zraku

Simon Peter Vavpotič

Slišijo vse

Marjanca Starčič Erjavec

Escherichia coli slavi stoletnico

Igor Fabjan

Pohodniška atrakcija v prepadnih stenah

Berislav Kržič

Dinozavri in evolucija trav

Manca Pavlič

Literatura

Darka Lampič

ZNANSTVENA FANTASTIKA: Nova priložnost

Letno vsebinsko kazalo ŽIT 2019

Aram Karalič

Spletarna

Urška Pajer

Efemeride: januar 2020

Leto izida2019
EAN koda2019
Širina0,00 cm
Višina0,00 cm

Sorodne knjige

Stopite v stik

TZS
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
080 17 90
info@tzs.si
Delovni čas knjigarne:
pon–pet: 8.00–11.00 in 12.00–15.00 Vikendi in prazniki zaprto

Uradni podatki

TZS d. d., Ljubljana
Lepi pot 6
1000 Ljubljana
Slovenija
ID za DDV: SI39201457
IBAN: SI56 0700 0000 0641 745 (GB d. d., Kranj)

Sledite nam

Certifikat digitalnosti

Tehniška založba Slovenije

Srebrni

Cert ID: 0008/00008

DominoCert Certifikat digitalne odličnosti
TZS d. d., Ljubljana
Matična številka: 5048745000