USTVARJALNA UMETNA INTELIGENCA
Ena izmed največjih pomanjkljivosti umetne inteligence je že vse od njenega pojava pomanjkanje ustvarjalnosti. Čeprav so najrazličnejši poskusi precej dobro zajeli domala vse ostale človeške vidike, so pomanjkanje ustvarjalnosti umetni inteligenci pripisovali tako njeni razvijalci kot uporabniki. Nenazadnje je bila tako že od nekdaj predstavljena tudi v znanstvenofantastični literaturi.
A vse to se v zadnjem času korenito spremenija. Ne le da so uspeli razvijalci razviti umetno inteligenco, ki zmore ustvariti besedila, nedavno je več neodvisnih raziskovalnih skupin uspešno izdelalo modele, ki zmorejo ustvarjati slike že na podlagi podanega opisa. Rezultati so naravnost osupljivi.
Prvi zametki moderne umetne inteligence segajo kakšnih 60 leta v preteklost. Tedaj so se razvijalci s tega področja začeli srečevati na delavnicah in se lotili določanja raziskovalnih smernic. O umetni inteligenci je bilo v naši reviji objavljenih kar nekaj člankov (ŽIT 1991/4, str. 36; ŽIT 1997/10, str. 21; ŽIT 1998/1, str. 26; ŽIT 2010/9, str. 60; ŽIT 2017/4, str. 12 ...). Skozi čas je področje doživelo več manjših revolucij, ki so jih sprva predstavljali predvsem preboji na področju zasnov, kasneje pa vse večja zmogljivost računalniških sistemov tako v sposobnosti hranjenja ogromne količine podatkov kot v njihovi vse večji zmogljivosti. Izredno izrazit skok sposobnosti je omogočila uporaba t. i. globokih arhitektur. Ta zamisel ni povsem nova, a njena dejanska uporaba je bila mogoča šele leta 2009. Tedaj so raziskovalci ugotovili, da ...
BAKTERIJSKA TRANSDUKCIJA
Novembra mineva 70 let od znamenite objave raziskave Nortona D. Zinderja in Joshua Lederberga o prenosu genov med bakterijami rodu Salmonella z bakterijskimi virusi (bakteriofagi) v ameriški reviji Journal of bacteriology. Njuna raziskava je namreč razkrila, da obstaja nov, do takrat še nepoznan način genskega prenosa med bakterijami – t. i. transdukcija.
Leta 1946 je 21-letni študent Joshua Lederberg skupaj s svojim mentorjem, Edwardom Tatumom, na Univerzi Yale odkril pri bakteriji Escherichia coli konjugacijo – genski prenos med bakterijskima celicama, ki sta v neposrednem stiku. To odkritje je takrat odprlo popolnoma nova obzorja, saj so do tedaj bakterije veljale za tako preproste organizme, da si ne morejo izmenjevati genov. Leta 1947 je Joshua Lederberg doktoriral in kaj kmalu dobil svoj laboratorij na Univerzi Wisconsin-Madison. Tam je k raziskovalnemu delu povabil diplomanta Nortona D. Zinderja. Vprašanje, ki sta se ga lotila, se je glasilo: »Ali obstaja konjugacija tudi pri bakterijah salmonelah?« A namesto konjugacije pri salmonelah, ki so jo ...
TUTANKAMON V NOVEM DOMU
Egiptovskega faraona, ki je po desetih letih vladanja nenadoma preminil pri starosti 19 let, so po tedanji navadi na drugi svet pospremili z mnogimi dragocenimi predmeti, na katere je bil navezan. Natanko pred sto leti so po dolgih raziskavah našli neoskrunjeno grobnico in imeli kaj videti.
Pred stoletjem, natančneje 4. novembra 1922, je bil za arheološko skupino, ki jo je vodil angleški egiptolog Howard Carter, poseben dan. Med zavzetim raziskovanjem v Dolini kraljev so naleteli na vrh stopnišča, ki je očitno vodilo v grobnico. Že naslednji dan so odkopali celotno stopnišče, a ga kmalu spet zasuli. Ko so se 23. novembra prebili do vhodnih vrat grobnice in vstopili, jih je zaslepilo bleščeče bogastvo zakladnice. Še večje presenečenje je pomenilo odprtje sarkofaga: v njem je ležal prezgodaj umrli kralj Tutankamon. Njegova posmrtna maska, izdelana pred 3300 leti, je jemala sapo: izdelana je bila iz 12 kg zlata, namesto oči so se lesketali dragi kamni, naličena pa je bila z lazurjem.
Vladar z vzdevkom kralj Tut je kot zadnji iz svoje dinastije na oblast prišel leta 1333 pr. n. š. Še ne desetletni ...
