KO ZANIKOVALCI OBMOLKNEJO
»Hrup ustvarja iluzije. Tišina prinese resnico.« (Maxime Legace)
Epidemija covid-19 je nekoliko utišala katastrofične napovedi o nevarnih posledicah človeških izpustov toplogrednih plinov. Zdaj, ko je najhujša panika okoli SARS-CoV2 mimo, se toplogredna propaganda vrača.
Občila nas redno obveščajo o ʻrekordnih’ temperaturah, talečih se ledenikih, viharjih, sušah in povodnjih, z običajno razlago, da je z izpusti CO2, predvsem zaradi zgorevanja fosilnih goriv, vse našteto zakrivil človek. Nobeno tako poročilo ni soočeno z bolj znanstveno utemeljenim pogledom, da so namreč vremenske skrajnosti stalnica in če jih z današnjo tehnologijo iščemo, jih bomo tudi našli. Tudi obdobja ogrevanja in ohlajanja zemeljskega podnebja so ciklične narave, človeški izpusti CO2 pa v primerjavi z naravnimi danostmi tako majhni, da je njihov prispevek mogoče izmeriti le z zelo natančnimi instrumenti. Je z vidika znanosti res tako vse jasno, da je kakršenkoli dvom nesmiseln?
Ob poročilih o letošnjem vročinskem valu je bilo med drugim mogoče prebrati tudi, da zanikovalcev ni več slišati, saj vreme nazorno ʻdokazuje’ tezo o globalnem ogrevanju. A v resnici zadnji vročinski val ni bil tako hud, vsaj zgodovinsko ne. Svetovna meteorološka organizacija še vedno priznava kot najvišjo zabeleženo temperaturo na Zemlji 56,7 °C, izmerjeno 10. julija 1913 v Dolini smrti v ZDA. Afriški meteorologi se ne strinjajo in ...
OD TKIVA DO CELIČNE KULTURE
V zadnjih desetletjih smo priča vse hitrejšemu razvoju tehnike in celične biologije, ki z uporabo novih metod, izboljšanih postopkov, poskusnih pogojev in instrumentov omogoča izvajanje različnih vrst poskusov. V to so vključene številne celične kulture in celične linije ter celični modeli, s katerimi lahko nadomestimo preizkušanje na živalih in človeku (in vivo).
Celice pridobimo oz. izoliramo iz različnih živalskih, rastlinskih in človeških tkiv. V laboratorijskih pogojih (in vitro) jih vzdržujemo v obliki celičnih kultur ali celičnih linij. Za izvajanje poskusov jih vključujemo v različne celične modele, ki so in vitro vse bolj nepogrešljivi za razumevanje fizioloških in patofizioloških celičnih dogajanj. Oglejmo si razvoj celičnih kultur od začetka raziskav pa vse do tkivnih vzorcev ustreznih celic za uporabo v laboratoriju
Celice imenujemo gradniki organizmov, saj predstavljajo osnovno strukturno, funkcionalno in biološko enoto življenja. Med seboj se združujejo v večja in bolj zapletena tkiva in organe, ki sestavljajo organizem. Celice so visoko organizirane in prilagojene za posamezne naloge, zaradi različnega delovanja pa imajo zapleteno zgradbo. Razmnožujejo se z natančno uravnano delitvijo in po določenem času odmrejo. Ta programirana celična smrt …
ZRUŠENJE RADIJSKEGA TELESKOPA ARECIBO
Znameniti radijski teleskop, ki je bil med letoma 1963 in 2016 največji na svetu, se je 1. decembra leta 2020 zaradi pretrgane jeklenice zrušil. Da je bil dogodek še bolj dramatičen, se je vse skupaj posnel letalnik. Ta ni zabeležil le rušenja, pač pa tudi ključno trganje nosilnih jeklenic, kar je zapečatilo usodo teleskopa.
Radijski teleskop Arecibo, ki so ga zgradili med letoma 1960 in 1963, je s 305-metrskim premerom zbiralne odbojne površine dolga leta kraljeval na področju radijske astronomije. Drugi največji radijski teleskop je bil le 100-metrski teleskop Green bank v zahodni Virginiji, ZDA. Arecibo je šele leta 2016 prehitel teleskop FAST (angl. five-hundred-meter aperture spherical radio telescope), ki se nahaja v jugozahodni Kitajski, pri katerem nam že ime pove, da gre za teleskop premera 500 m. To najnovejšo pridobitev na področju radijske astronomije pa kot teleskop Arecibo omejuje prav njegova velikost. Njegove odbojne površine oz. antene ni mogoče usmerjati v poljubno točko na nebu, saj je nepremična. Res pa je to pomanjkljivost mogoče z različnimi metodami vsaj delno odpraviti.
Teleskop Arecibo, ki je v radijski astronomiji po velikosti vladal kar 53 let, je imel pred tekmeci poleg velikosti še eno pomembno prednost ...
