NESREČA PODMORNICE TITAN
Podmornice morajo vzdržati izjemen pritisk vode, ki hitro narašča z globino, ob tem pa zagotoviti dovolj zraka za varno potovanje do ponovnega dviga na gladino. To ni lahka naloga, zato so podmornice projektirane z dovolj varnostne rezerve pri trdnosti trupa in s pribitkom zraka, ki posadki in potnikom zagotavlja preživetje tudi v primeru nepredvidenih težav.
Znamenita potniška ladja Titanik se je potopila s 1508 potniki (od skupno 2224) po trčenju v ledeno goro 15. aprila leta 1912. Njeni ostanki ležijo približno 3810 m pod gladino, odkrili pa so jih šele leta 1985. V zadnjih desetletjih lahko to razbitino obiščejo in si od blizu ogledajo petični turisti. Za razmeroma visoko ceno od 60.000 do 105.000 $ se je bilo namreč mogoče vkrcati na katero od podmornic, ki so raziskovale ostanke potopljene čezoceanke.
Sčasoma je zanimanje za obisk Titanika upadlo, zaradi tega pa je bilo vse manj tudi ponudnikov podvodnih ogledov. Med njimi je bilo tudi podjetje OceanGate s podmornico Titan, ki je leta 2021 pričelo z organiziranimi odpravami. Med potopi, ki so v povprečju trajali med šest do osem ur, so si turisti lahko ogledali razbitine, hkrati pa so opravljali tudi dela posadke plovila. Med nalogami plovila je bila tudi izdelava trirazsežnostnih kart potopljenega Titanika in njegove neposredne okolice.
Cena vozovnice je znašala zajetnih 250.000 $, vendar je bilo sedež na krovu zlahka mogoče dobiti po ʻakcijski’ ceni med …
OP ART – OPTIČNA UMETNOST
Op art je okrajšava za optično umetnost, ki z optičnimi prevarami zavajajo opazovalca. Ta dokaj nova veja slikarske umetnosti je nastala sredi preteklega stoletja kot posledica razvoja tehnologije in psihologije pa tudi avantgardnih gibanj. Optično umetnost je uporabna na različnih področjih, od grafičnega oblikovanja, digitalnih tehnologij pa do modne industrije in psihologije.
Slikarji že od nekdaj proučujejo barve, oblike in perspektive, s pomočjo katerih ustvarjajo umetnine. Ker so želeli izboljševati tehniko slikanja, so se začeli ukvarjati tudi s proučevanjem optičnih prevar in drugih učinkov. Zaradi značilnosti vidnega zaznavanja je postala osnova impresionizma, zanimanje za like in druge geometrijske oblike pa je pripeljalo do nastanka kubizma. Skupaj je iz abstraktnega slikarstva in geometrijske abstrakcije nastala optična umetnost.
Optično umetnost lahko poimenujemo tudi matematično zasnovana oblika abstraktne umetnosti, saj uporablja ponavljajoče se geometrijske like ter črte in krivulje. Tako kot klasiki, tudi ustvarjalci optičnih umetnin uporabljajo privid globine in prostorske podobe, barvna nasprotja pa jim ponujajo številne možnosti za poskušanje novega. Pri tem uporabljajo popačenja, odseve, natančno izračunano razporeditev barv, oblik ter barvnih in svetlobnih nasprotij. Prav zaradi slednjega so prva dela nastala z akromatsko barvno paleto (bela, črna, siva barva), saj je bila ob črno-belem nasprotju …
LETEČI DŽIPI
Hladna vojna je s sabo prinesla marsikatero spremembo, ki jo čutimo še danes, ter revolucionarne tehnologije, v veliki večini primerov vsaj sprva v vojaške namene. Številne so v uporabi še danes, marsikatera pa ni dočakala uvedbe v oborožene sile. Mednje sodijo tudi leteči džipi, ki jih lahko danes skupaj z drugimi izbranimi vozili vidimo le v muzejih.
Izraz leteči džip je sicer nekoliko zavajajoč, saj so se ta vozila tako po videzu kot seveda po načinu premikanja bistveno razlikovala od svojih kolesnih soimenjakov (ŽIT 1998/7-8, str. 74; ŽIT 2006/7-8, str. 60). Ameriška vojska se je pred sedmimi desetletji ubadala z zračnimi plovili za uporabo z na hitro pripravljenih vzletišč, torej s cest, polj in travnikov oz. katerekoli primerne površine. Na obeh straneh železne zavese so se zavedali, da bi bilo nasprotnikovo letalstvo najlažje onesposobiti z bombardiranjem vzletišč, bodisi z običajnimi letalskimi bombami, še učinkoviteje pa s taktičnim jedrskim orožjem. Vojaška (in civilna) letališča bi bila tako najbrž uničena že ob prvem udaru, zato bi leteča plovila s sposobnostjo vzleta in pristanka na čim krajših stezah (ali pa celo navpično) prišla še kako prav.
V manjšem številu so helikopterje (ŽIT 2003, tematska priloga Sto let letalstva; ŽIT 2016/2, str. 14) poskusno uporabljali že v drugi svetovni vojni, po njej pa ...
