130 LET MOSTU VIZCAYA
Ob koncu 19. stoletja so želeli povezati Portugalete in Getxom, letoviščarski mesti na reki Nervion, ne da bi pri tem ovirali gost ladijski promet z Bilbaom dobrih 10 km v notranjosti. To največje baskovsko mesto je bilo tedaj zaradi bogatih nahajališč železove rude in železarn v bližnji okolici eno najpomembnejših industrijskih središč v Evropi.
Zato so postavili most, ki se je ponašal z inovativno tehnološko rešitvijo, saj je služil kot ogrodje za pritrditev gondole, s katero je promet čez reko potekal nemoteno, ne da bi pri tem oviral plovbo ladij.
Leta 1893 narejeni in še danes delujoči most je povezal tedaj letoviški Portugalete in Getxo, ki sta danes bolj znani po pristaniščih, saj velike trgovske ladje zaradi propada železarske industrije ne plovejo več v Bilbao. Poenostavljeno gre za nekaj podobnega kot pri natovarjanju z gradbenimi oz. luškimi žerjavi. Takšen način premoščanja rek imenujemo tudi transportni most (angl. transporter bridge). Gondola omogoča hitrejše in varnejše prečkanje vodne površine kot trajektna povezava, nosilni most pa zavzema manjšo površino od dvižnega, hkrati pa ne ovira rečne plovbe ter omogoča neprekinjeno povezavo tudi ob ladijskem prometu pod njim.
Ob postavitvi je bil most Vizcaya prvi te vrste na svetu in je še danes izstopajoča transportna rešitev. Most je dolg 160 m in visok 45 m, zaznamuje pa ga v tistem času nov pristop, tako s tehnične plati kot tudi zaradi uporabe v gradnji mostov tedaj še neuveljavljenega gradiva, jekla. Privlačen in uporaben tehnološki objekt dovršenega videza je postal prepoznaven del ustja reke in kot prvi svoje vrste vzpodbudil gradnjo …
RESNE IGRE
Za mnoge so videoigre pomemben del vsakdanjika, saj so sproščujoče, ob njih pa lahko odmislimo težave vsakdanjika. Toda videoigre spodbujajo tudi urjenje možganov, ki med igranjem rešujejo konkretne naloge. Zato jih je mogoče razen za zabavo uporabiti tudi v resne namene. V tem primeru govorimo o resnih igrah (angl. serious games), ki so večinoma namenjene učenju skozi igro.
Resne igre so pravzaprav širši pojem in ne zajemajo le videoiger (ŽIT 2011, tematska priloga). Pravzaprav vključujejo vse dejavnosti, pri katerih se med igranjem izobražujemo, usposabljamo ali izvemo kaj novega o določeni temi, tudi če te niso nujno povezane z videoigrami. Kljub temu gre pri resnih igrah v večini primerov za medsebojni vpliv izobraževalnih medijev in uporabnika, zato jih je kar smiselno uvrstiti med videoigre. Za razliko od običajnih, ki so pogosto zasnovane zgolj za zabavo, cilji resnih iger presegajo golo kratkočasje. Te igre je mogoče uporabiti v različnih okoljih, vključno s šolami, podjetji in drugimi organizacijami, saj jih lahko prilagodimo igralcem vseh starosti.
Prva knjiga na temo resnih iger je bila izdana že pred pol stoletja. Vendar lahko izvoru resnih iger sledimo še dlje v zgodovino pred pojavom prvih računalnikov. Že v 18. stoletju so uporabljali namizne igre za preizkušanje…
POTOVALNE KITARE
Kitara je glasbilo, s katerim gremo lahko kamorkoli. Bila je prvi in edini instrument, ki so ga že odnesli v vesolje in na vrh Everesta. Proizvajalci so tudi zato glasbenikom ponudili potovalno kitaro, čeprav se ta pojem s časom vse bolj spreminja zgolj v tržni prijem.
Že ime samo pove, čemu naj bi bile takšne kitare namenjene. Dovolj zgovorno pa je tudi dejstvo, da največji proizvajalci v svojih proizvodnih programih in razvojnih oddelkih takšnih kitar nimajo. Nekaj modelov boste lahko zasledili pri slovenskih ponudnikih glasbil in glasbene opreme, saj je zanje značilno, da na prodajne police postavijo tisto, kar bodo gotovo lahko prodali. Potovalne (angl. travel guitars) v to kategorijo gotovo ne sodijo. Kdor jo bo želel nabaviti oz. izbrati med več razpoložljivimi modeli, se bo moral obrniti na katerega od večjih evropskih glasbenih trgovcev.
Po opredelitvi in zasnovi je takšna kitara prilagojena za potovanja. Sestavljena je preprosto, je veliko manjša in največkrat ima tudi krajši vrat (s krajšo lestvico -- polovičko ali tričetrtinko). Izdelana je iz še dovolj kakovostnega lesa ali pa je dodatno ojačana, da ji pogosto prelaganje, često tudi v neveščih rokah, ne škodi. V veliki večini gre za cenovno dostopne izdelke, ki so naprodaj v akustični, elektro-akustični in električni izvedbi. Nemalokrat tem kitaram pravijo tudi otroške ali pa salonske kitare, kar bi – dosledno upoštevajoč njihovo velikost in tovrstna sprejeta merila – lahko kar držalo. A bolj ...
